Bioekološka arhitektura je nastala kot gibanje – v nasprotju z današnjo gradnjo – in daje posebno pozornost problemom, ki so vezani na onesnaževanje, izbiri gradbišča, obliki zgradbe, izbiri materiala in tehologije, ki je najprimernejša psihofozičnemu zdravju človeka. V bistvu se dela s čimbolj globalnim konceptom naselitve v vseh njenih variantah.

Bioekološka arhitektura uporablja geobiologijo – znanost, ki preučuje vplive zemlje na žive organizme, kajti iz številnih primerov je razvidno, da so mnoge bolezni odvisne tudi od kraja kjer živimo in še posebej od krajev kjer se največ zadržujemo, na primer delovni prostor ali spalnica.

Nekateri raziskovalci so že od tridesetih let predvidevali ambientalne situacije v katerih organizem trpi za perturbacijami (motnjami) na celičnem noviju. Med njimi je bil tudi Georges Lakhowsky, ki je opravil statistično študijo v pariških četrtih, iz katere je razvidno, da na najbolj prevodnih zemljiščih (plastične gline, ogljikovi materiali itd.) srečamo najvišji odstotek obolenj.

Da bi razumeli opazovanja, temeljimo na nekaterih fizikalnih podatkih:

1. vsi materiali vibrirajo in izžarevajo
2. naravno vibracijsko polje je osnova življenja
3. živi organizmi so občutljivi na elektomagnetna polja
4. naravnim žarčenjem so dodana umetna sevanja s posledicami,
   ki so včasih negativne za živa bitja

Katere so torej oblike zemeljskih žarčenj, ki spreminjajo (naravno stabilno) magnetno polje zemlje?
1. podzemni vodni tokovi: gibanje vode v globinah povzroča trenje in elektriko,
   kar lahko na površini merimo v obliki elektromagnetnega polja
2. geološke razpoke
3. podzemna nahajališča
4. mrežasta magnetna polja, kot so Hartmannova mreža, sestavljena iz približno
   20 cm širokega snopa, ki prekriva zemljo v smeri sever-jug in vzhod-zahod v
   razdalji približno 2 do 2,5 metra. Točke, v katerih se ti snopi križajo (Hartmanovi
   vozli) – še posebej če so v sinergiji z razpokami in plastmi podzemnih voda – se
   izkažejo kot elementi, ki pospešujejo nastanek različni obolenj.

Učinki na zdravje niso enaki na vseh patogenih conah in se zelo razlikujejo glede jakosti, oblike sevanja in izpostavljenosti subjekta: šibke ali bolne osebe so lahko bolj občutljive. Za patogenezo takih krajev je pomemben čas izpostavljenosti in pasivnost, na primer med spanjem.

Preučevalci so odkrili, da omenjene motnje na začetku niso hude in konstantne, toda sčasoma lahko postanejo kronične. To so lahko: astenija (telesna slabotnost), nespečnost, slabost, depresija, vrtoglavica, pomanjkljiva koncentracija itd. Po nekaj letih lahko nastanejo patologije različnih nevarnosti, glede na nekatere študije tudi bolezni srca in ožilja ter neoplasija.

V naših bivališčih smo izpostavljeni prekomernim elektromagnetnim sevanjem ali defektom. Do defekta pride, če živimo v krajih, ki povzročajo zaščito iz naravnih kozmoteluričnih sevanj. Da bi to opazili poglejmo notranje ambientalne značilnosti stavb iz železobetona in jih primerjajmo s povprečnimi zunanjimi karakteristikami:
- zunaj imamo konstantno elektromagnetno polje, ki sega od 100 do 200 v/m glede
  na nadmorsko višino
- v notranjosti zaradi povezav v železni kletki stavb iz železobetona nastane zaščita
  pred naravni elektromagnetnim poljem (Faradayeva kletka).

Premočno elektromagnetno onesnaževanje nastane v primeru močnejših sevanj zaradi intenzitete ali če s tuja naravnim sevanjem.

Zemlja je podobna negativnemu oklepu – velikanskemu kondenzatorju – katerega pozitivni pol je vesolje samo. Ta oklep se nenehno prazni, da bi se lahko polnil z nevihtami (2000/2500 na sek.)

Organizmi so torej občutljivi na elektromagnetna polja – tudi nižje vrste od teoretično uradno priznanih. Zadostuje, da pomislimo na uporabo magnetoterapije. Naši organi se obnašajo kot antene širokega dometa in sprejemajo različne frekvence, najvišje od teh so najškodljivejše. Po Belgijcu Deprisu imamo naslednje biološke učinke glede na dolžino valovanja:
1. valovi od 25 do 30 Mhz (radiamaterji CB, taksisti ipd.) prodrejo do 4 cm globoko v
    možgane, v mozeg in v oko
2. valovi od 88 do 108 Mhz (v uporabi pri radijskem oddajanju z FM) prodrejo do 4 cm
    globoko v možgane, v mozeg in v oko
3. valovi od 174 do 216 Mhz (v uporabi pri III. televizijskem programu VHF) so
    povezani predvsem z otroci, ki rastejo
4. valovi od 614 do 854 Mhz (v uporabi pri V. televizijskem programu UHV) prodrejo
    do 25 cm v možgane in imajo energetsko moč, ki je desetkrat večja od 2.
    kategorije (88 Mhz)
5. 2450 Mhz = 2,54 Ghz (v uporabi pri nadzornih radarjih, satelitih, mikrovalovnih
    pečicah) so najnevarnejši: prodrejo v možgane od 0,5 do 1 cm, so škodljivi za oči,
    kri in mikroorganizme. So zelo škodljivi, toda ker so usmerjeni, se jim lahko
    izognemo.

Značilnosti hiše, ki je zgrajena z uporabo znanja bioekološke arhitekture?

Pri novem načrtovanju mora obstjati natančna analiza zemljišča, da bi lahko omogočila odkritje vseh tistih nepravilnosti in onesnaževalnih faktorjev, ki lahko vplivajo na naše zdravje, od vodnih plasti, razpok zemljišča in električnih vodov do možnih onesnaževanj s plinom radonom. Nadaljevali bomo tudi s pozorno izbiro materialov in primernih tehničnih rešitev. Naša bivališča morajo predvsem »dihati«, ker je naša hiša tretja koža, tako da moramo dati prednost prezračevanju in odstranjevanju vlage. Izbrali bomonaravne materiale, ki ne onesnažujejo, s čimer bomo ustvarili blagodejno notranjo mikroklimo, torej: les, glino, kamen, naravne lake, minimalno uporabo železobetona. Snovi, ki lahko škodijo našmu zdravju najdemo v seh elementi našega bivališča, od strukture in zaključevalnih materialov do pohištva. Da bi se temu izognili je dobro, da so tudi napeljave pravilno načrtovane, ker ne smejo proizvajati mehanskih vibracij ali električnih polj; na primer: če se želimo izogniti notranjim električnim poljem v bivališču in poškodbam, ki iz etga izhajajo ter izvirajo iz t.i. elektrostresa, lahko uporabimo tehnične rešitve, kot so zaščitene cevi in biološki dezintegratorji toka.

Zidava – če je le mogoče – mora biti monolitna, torej brez plastenja in z materialov, ki jih je najti v kraju gradnje, kot so (na našem območju) votli zidaki in naravne žgane gline. Izberemo jih pri podjetjih, ki nudijo garancijo na ekološko neoporečnost in čistost uporabljenih materialov. Etaže v nadstropjih ne smejo prenašati vibracij in naj bodo izbrane v skladu s protipotresno zakonodajo, tako da omogočijo leseno strukturo. Etaža v stiku z zemljiščem mora imeti eno sobo, ki je prezračevana (zaradi razlike v pritisku) in povezana z zunanjostjo, da olajša izhod možnih infiltracij radona in v vsakem primeru izsuševanje vlage. S temi opozorili lahko izboljšamo termično izolacijo zgradbe.

Tla morajo biti sestavljena iz materialov, ki so topli na dotik, vendar ne smejo biti ogrevana. Streha je zaželena z nosilno strukturo iz lesa, obdelanega iz naravnimi laki ter pokrita z opečnatimi strešniki. V gorskih predelih streho pokrijemo z lesenimi letvami ali drugimi materiali, ki jih je najti v kraju gradnje, na pirmer škrilavcem, toda v nobenem primeru ne smemo postaviti ovir za paro. Med zaključevalnimi materiali bo apnenec poglavitni material. Uporabili bomo naravno hidravlično apno, ki ima odlične izolacijske karakteristike in je dober termo-igometrični regulator. Malta naj bo na osnovi apnenca, za zunanja dela zaradi večje trdnosti dodamo manjši odstotek cementa, po možnosti belega, ker ta barva določa, da je večji del njegovih sestavin izbranih iz naravnih materialov.


--> na vrh