Niso vsi žarki, ki prihajajo iz vesolja na zemljo, škodljivi. Imajo namreč tako veliko enegije, da jih ob udarcu z zemljo večina gre skozi zemljo, nekaj se jih ukloni, nekaj pa se jih odbije od globljih geoloških plasti. Šele njihov povratek, ko se odbijejo v zemlji od trde kamnine, je lahko škodljiv, zdravilen ali pa nevtralen. Te mrežaste strukture s pojačanim sevanjem nastanejo torej pod vplivom kozmičnih žarkov v zemeljskem magnetnem polju. Nemški raziskovalec dr. ERNEST HARTMANN je odkril pravcato mrežo sevanj, s katero je prekrita vsa zemlja. Danes to mrežo imenujemo I. mreža ali HARTMANNOVA MREŽA. Žarki mreže potujejo v smeri sever-jug in vzhod-zahod ter dosegajo različne širine. Ponekod so široki 18 cm, drugod pa tudi do 25 cm.

Prav tako je različen razpon žarkov. Radiestezisti so namerili razpon od 180 do 280 cm. Tudi črte žarkov niso ravne, ampak vijugaste. V naših krajih poteka Hartmannova mreža takole: od zahoda proti vzhodu potekajo žarki v medsebojni razdalji 250 cm, v smeri sever-jug pa v razdalji 200 cm. Žarek sam po sebi ni niti škodljiv niti zdravilen. Eno ali drugo se pojavi samo na tistem mestu, kjer se žarka vzhod-zahod in sever-jug križata. Tem križiščem žarkov pravimo tudi Hartmannovi vozli. Naknadno so ugotovili, da ima to sevanje frekvence reda velikosti GHz, torej mikrovalovno območje. Mreža ni stacionarna, ampak se premika skupaj z magnetnim poljem.

Dr. Manfred Curry je odkril II. mrežo ali CURRYJEVO MREŽO. Ta mreža poteka pod kotom 45 stopinj na I. ali Hartmannovo mrežo. Curry je razdelil ljudi v dve skupini. Pravi, da so nekateri občutljivi na »vročo fronto«, drugi pa na »hladno fronto«. Ker so vsa sevanja polarizirana, nastopa tudi tu pojem Yang-Ying oziroma plus in minus. Ljudje različno reagirajo na draženje razlčnih sevanj. Vse kaže, da igra pri tem pomembno vlogo avtonomni živčni sistem. Živci simpatikusa in parasimpatikusa so verjetno glavni posredniki jakostnega vpliva sevanja na ljudi, živali ali rastlinstvo. Posledica tega se v nekaterih prostorih počutimo slabo, v drugih pa dobro. V eni postelji spimo, v drugi pa ne.

V zvezi s tem pa še tale podatek. Curryjevo mrežo bi v resnici morali imenovati po prvem odkritelju, inženirju Siefridu Wittmannu, vendar je Curry leta 1952 objavil »svoje odkritje« in ker inženir Wittmann ni imel patentirane II. mreže je obveljalo ime Curryjeva mreža. Dr. Curry, ki je ameriško-nemškega porekla, je v svojem institutu raziskoval vpliv sevanja na ljudi. Poskusnim pacientom je v komori dodajal ali pa odvzemal ozon. Na podlagi teh testov je ljudi razdelil na »vroče« in »mrzle«. Kot zdravnik je dobro poznal astmatična obolenja in tako prišel do spoznanja, katerega asmatičnega bolnika je potrebno poslati na zdravljenje v kraje, bogate z ozonom in katere v kraje, ki so revnejši z ozonom. Tako je tako imenovane »mrzle« poslal v kraje, ki so bogati z ozonom, in »tople« v kraje, kjer je manj ozona.

Za Curryjevo mrežo velja, da prihajajo žarki o zgoraj in prodirajo v zemljo. Pri Hartmannovi mreži so žarki zelene (radiestezijske) barve, pri Curryjevi mreži pa rdeče (radiestezijske) barve. Kadar sta v isti osi Hartmannov in Curryjev vozel, je Hartmannov žarek, ki je zelen, spodaj, nad njim pa je Currjev žarek v rdeči barvi. Pri tem Hartmannov vozel naravnost »sika« kot puščica izpod Curyjevega. Curryjev vozel dosega višino do 50 cm in ima obliko kupole. Ta pojav je zaznati v stanovanjski hiši v vsakem nadstropju. Barve vozlov se spreminjajo, če nanje položimo kovinski predmet. Barva je odvisna od vrste kovine. Tudi zgornji, Curryjev vozel »sika«. Še najbolj je podoben kaktusu. Kakor pri Hartmannovem se širina spreminja tudi pri Curryjevem žarku. Približna širina Curryjevega žarka naj bi bila 50 cm, vendar zasledimo dostikrat le širino 8 cm. Tudi razdalja med žarki ni običajno večja od 350 cm, vendar je včasih manjša ali večja.

Glavni spodbujevalec jakosti in premikanja obeh mrež je luna. Luna s svojimi spremembami povzroči valovanje sevanja. Mreži torej nista konstantni, ampak »potujeta« za luno.

Detekcijo stanovanja bi torej moral opraviti štirikrat v 28 dneh in to ponoviti še nekajkrat ob polni luni in ob mlaju. Vedno bi morali zaznamovati škodljive vozle in šele nato potrditi dokončno detekcijo. So tudi dnevi, ko škodljivi vozli ne sevajo. Zato se često dogodi, da dva, sicer dobra rdiestezista izvedeta na istem mestu dve različni detekciji, seveda ob različnem času. Po jakosti so sevanja sicer različna, najmočnejša pa so v nočnem času od 1h do 4h, vendar ne vsako noč.

--> na vrh
--> nazaj na vrste sevanj