|
Kakor
vsa živa bitja so tudi živali občutljive na škodljiva
sevanja. Skoraj vse živali beže iz con s povečanim
škodljivim sevanjem. Le redke iščejo take cone.
Živali, ki iščejo sevanja:
 Mačke:
To je edina domača žival, ki ljubi sevanje. Znana je
stara ljudska modrost:
kjer mačka leži, tam človek ne spi.
Čebele:
posebno dobro uspevajo na motilnih conah. Bolj kot je
panj obsevan, večji je prinos medu. Kot posebno dobro
področje za čebeljo pašo so tektonsko zelo razgibani
kraji. Prinos je tudi do dvakrat večji nad močnimi
podzemnimi vodotoki in posebno na križiščih vodnih žil.
Čebelja matica poišče pri rojenju žarišče globalne
mreže, kjer je sevanej najmočnejše.
Mravlje:
iščejo posebno močno sevanje. Mravljinjčna pota potekajo
po tektonskih strukturah. Ponekod je navada, da
mravljišče zakopljejo v zemljo n aparceli, kjer naj bi
gradili hišo. Če mravlje tam ostanejo, hiše tam ne bodo
gradili. Če se od tam odselijo, je znak, da je zemljišče
zdravo.
Sršeni in ose
imajo gnezda na motilnih conah.
Mušice
imajo svoj ples vedno na mestu največjega sevanja. Na
tej osovi se dajo celo narisai karte škodljivih con.
Živali, ki se sevanjem izogibajo:
Vse domače živali
beže iz mest s škodljivim sevanjem. Če so škodljivemu
sevanju izpostavljene:
Krave,
dajejo manj mleka, dobijo vnetja vimena, so bolj jalove
in izpotavljene infekcijam,
Konji
kopljejo z nogami, so jalovi, naduščjivi in dospozicija
za obolenja je večja,
Svinje
slabo uspevajo, izgubljajo na teži, imajo motnje pri
razmnoževanju, večja je umrljivost prašičkov in
dispozicija za infekcije,
Psi
hujšajo, nimajo teka, izpadajo jim dlake, slabotni so,
nagnjeni k artrozi in slabotnosti kolčnih zglobov in
infekcijam, za ležanje si vedno najdejo najugodnejše
ležišče.
Lastovke in štorklje
nikoli ne gnezdijo na škodljivih mestih. Kjer gnezdijo
lastovke je idealno mesto za spanje.
Divjačina
se izogiba motilnih con, vendar se pri preseljevanju
ravna po motilnih pasovih
Tudi med rastlinami bomo našli take, ki se sevanju
ogibajo oz. na škodljivih mestih ne uspevajo, in druge,
ki jih sevanje prija:
Sevanja iščejo:
Drevje:
jesen, jelša, vrba, robinija, hrast,
Grmičevje:
bezeg, rakitovec, trdoleska, leska
Zdravilne rastline:
orlova praprot, kopriva, volčja češnja, divji pelin,
bljuvača, sporiš, majaron, božja milost, naprstec,
kolmež, oslad, jaščerica, mrzličnik, repuh, bodika,
trobelika.
Sevanjem se izogibajo:
Drevje:
bukev, breza, bor, jelka, smreka
Sadno drevje:
jablana, hruška, češnja, sliva, marelica, breskev
 Grmičevje:
ribizelj, kosmulja, robida, kosteničevje, dren, češmin,
španski bezeg, beli trn, krhlika
Zelenjava:
cvetača, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, rdeče zelje,
beluši, kumare, korenje, grah, fižol, rabarbara,
krompir, koleraba
Žitarice:
rž, ječmen, oves, pšenica, koruza, sladkorni trs
Cvetice:
nagelj, vrtnica, azaleja, begonija, sončnica, geranija,
astra, krizantema, vijolica
Trta:
vinska in brajda
Večina cvetlic je izredno očutljiva na sevanje, znanih je
le malo izjem. V sobi se bomo o tem najbolj prepričali,
ko bomo rastlino prestavili iz slabega na ugodno mesto.
--> na vrh
--> nazaj na vrste
vplivov
|
